Vožnja po mokri in ledeni podlagi 

Oprijem cestnih površin je v zimsko obarvanih obdobjih pogosto slab. Na mokri površini je večinoma 30 odstotkov slabši kot na suhi. Še bolj ekstremen je padec oprijema na zasneženih in ledenih površinah. V primerjavi z oprijemom na suhi podlagi je slednji v prvem primeru 15 odstoten, na ledu pa le še 8 odstoten.  

Vožnja po mokri in ledeni podlagi 

Oprijem cestnih površin je v zimsko obarvanih obdobjih pogosto slab. Na mokri površini je večinoma 30 odstotkov slabši kot na suhi. Še bolj ekstremen je padec oprijema na zasneženih in ledenih površinah. V primerjavi z oprijemom na suhi podlagi je slednji v prvem primeru 15 odstoten, na ledu pa le še 8 odstoten.  

Vožnja v tovrstnih razmerah zahteva veliko pozornosti, kjer velja upoštevati vsaj nekaj ključnih pravil. Prvi poudarek izhaja iz fizike, kjer mora biti jasno, da morate hitrost vozila zmanjšati in jo prilagoditi razmeram ter stanju podlage. Avtomobil je zaradi drastičnega padca oprijema težje vodljiv in se med zavijanjem ter zaviranjem vede drugače kot na suhi cesti. Že na mokri podlagi je zaradi nevarnosti zdrsov in povečanih zavornih poti hitrost priporočljivo zmanjšati za 30 odstotkov. V primeru, ko cesto prekrije snega, morate najvišjo dovoljeno hitrost vsaj prepoloviti. Po še bolj drastičnih ukrepih kliče poledica. Priporočljivo hitrost je treba znižati za 70 odstotkov (po potrebi še več). Zgolj v tem primeru je vozilo mogoče varno ustaviti pred oviro in preprečiti v zavoju zdrs s ceste.

Fizikalni zakoni
Vse izhaja iz fizike, ki dokazuje, da lahko oprijem pnevmatike prenese le določeno silo vzdolžnih in prečnih obremenitev. Prve ustvarjamo z motorjem in zavornim sistemom, druge so odvisne od hitrosti in mase premikanja vozila čez zavoj. Na suhem asfaltu je oprijem med pospeševanjem, zaviranjem in zavijanjem bistveno večji kot na mokri, zasneženi ali poledeneli podlagi. Tam se ta skrči, kar pomeni, da že manjše sile porušijo stabilnost vozila in ga destabilizirajo do stopnje nenadzorovanega drsenja. Nenadni manevri, kot so sunkovito zaviranje, prehitro spreminjanje smeri ali močno pospeševanje, predstavljajo ključen razlog za pojav tovrstnih sil. Temu primerno se poskušajte izogibati hkratnemu močnejšemu zaviranju in zavijanju ali pospeševanju ter zavijanju. Če je mogoče, prilagodite hitrost že pred zavojem. Pospešujte šele na njegovem izhodu, ko so kolesa že poravnana. Vplivi delovanja prečnih in vzdolžnih sil so na kolesa v tem primeru manjši, kar pomeni, da je možnost izgube oprijema nižja.

Pomembni detajli
Med vožnjo v tovrstnih razmerah morate hkrati povečati varnostno razdaljo med lastnim vozilom in vozilom, ki je pred vami. Vsi zaviralni manevri naj bodo izvedeni z občutkom, pravočasno in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko – kar velja za vozila starejših letnikov brez zavornega sistema ABS. Smeri vožnje ne spreminjajte sunkovito, saj lahko s tem porušite stabilnost, ki se odraža z zanašanjem vozila. V tovrstnih primerih ohranite mirno kri in poskušajte usmeriti vozilo v željeno smer – za slednje skrbi pri novejših avtomobilih elektronski sistem za dinamično uravnavanje vozne stabilnosti, ki povrne vozilu stabilnost s pomočjo odvzemanja motorne moči in zaviranja posameznih koles. Kljub vsemu speljujte na mokrih, zasneženih in ledenih površinah umirjeno in z občutkom. Med vožnjo bodite pozorni na ustrezno prestavno razmerje, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje. Preveč agresivno dodajanje plina pri nižjih prestavnih razmerjih pa lahko povzroča zdrse pogonskih koles in zanašanje vozila. Pri vozilih s samodejnimi menjalniki izberite v tem primeru zimski program delovanja (če obstaja).

Skrite pasti
Posebej bodite pozorni na izpostavljenih delih cest, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Z njo imamo največ opravka na prisojnih delih, v cestnih usekih, na mostovih in v bližini gozdov ali skalnatih pobočji. Marsikaj vas lahko preseneti še med vožnjo po strmih in dolgih klancih, kjer morate po potrebi izklopiti elektronski sistem za nadzor zdrsa pogonskih koles. Na takšen način se boste lažje izkopali iz globje zaplate snega. Pri slednjem so v prednosti tisti, ki imajo vozilo s štirikolesnim pogonom. Tovrstni avtomobili omogočajo lažje speljevanje in boljše nadziranje smeri. A naj vas to ne zavede pri zaviranju! Zavorna pot je pri vozilih s štirikolesnim pogonom enako dolga kot pri tistih s pogonom na prednji ali zadnji kolesni par! Hkrati upoštevajte, da je zavorni sistem z dodatkom ABS na snegu in poledenelih površinah manj učinkovit kot na suhih in mokrih podlagah. Zato ne bo odveč, če pri pojavu oteženih voznih pogojev preskusite na ravnem odseku ceste brez bližajočih se vozil oziroma na kakšni drugi varni površini oprijem pnevmatik s pomočjo močnejšega zaviranja. Na takšen način boste imeli boljši občutek o obnašanju vozila in razdalji, ki jo potrebuje do popolne zaustavitve.

Oprijem cestnih površin je v zimsko obarvanih obdobjih pogosto slab. Na mokri površini je večinoma 30 odstotkov slabši kot na suhi. Še bolj ekstremen je padec oprijema na zasneženih in ledenih površinah. V primerjavi z oprijemom na suhi podlagi je slednji v prvem primeru 15 odstoten, na ledu pa le še 8 odstoten.  

Ne spreglejte

28.5.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
28.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
1.2.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
8.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
29.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.1.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
17.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec

Prijavite se na novice in prihranite pri servisu vozila

Prijavite se na obveščanje o servisnih ugodnostih.