Razvojni mejniki avtomobilskih motorjev

Benzov Patent Motorwagen iz leta 1885 je poganjal enovaljni motor z manj kot eno konjsko močjo. Ford T, s katerim se je za človeštvo dejansko začel avtomobilizem, je imel 2,9-litrski bencinski štirivaljnik z 22 konjskimi silami. Današnji motorji so zaradi številnih izboljšav neprimerljivo močnejši, tišji, zanesljivejši in bolj ekonomični.

Razvojni mejniki avtomobilskih motorjev

Benzov Patent Motorwagen iz leta 1885 je poganjal enovaljni motor z manj kot eno konjsko močjo. Ford T, s katerim se je za človeštvo dejansko začel avtomobilizem, je imel 2,9-litrski bencinski štirivaljnik z 22 konjskimi silami. Današnji motorji so zaradi številnih izboljšav neprimerljivo močnejši, tišji, zanesljivejši in bolj ekonomični.

Na vprašanje, katera tehnična rešitev predstavlja najpomembnejši mejnik na razvojni poti strojev z notranjim izgorevanjem, ni enotnega odgovora. Se pa verjetno večina strinja s tezo o pomembnosti uvedbe štiritaktnega delovnega cikla, ki prinaša v smislu porabe goriva in nižjih izpušnih emisij številne prednosti pred dvotaktnimi stroji. Štiritaktni motorji so v primerjavi s preprostejšimi dvotaktnimi brati, med katerimi se zdijo najbolj avtomobilsko znani tisti iz časov vzhodnonemškega trabanta, bolj kompleksni, težji in dražji.

Turbo polnjenje
Nov korak bi lahko pripisali prisilnemu polnjenju motorjev z namenom doseganja višje moči ob enaki delovni prostornini. Tovrstne rešitve so bile najprej uvedene v letalstvu, kjer so inženirji reševali s polnilniki težave ob letenju na višjih višinah z redkim zrakom in posledičnim upadom motorne moči. Z bolj množično uporabo mehanskih in klasičnih puhal na izpušne pline se srečamo v osebnih avtomobilih kasneje oziroma v 60. letih prejšnjega stoletja. Takrat so bila puhala namenjena predvsem športnim vozilom, danes si brez njih težko predstavljamo dizelske in moderne bencinske stroje z neposrednim vbrizgom goriva, ki se jih ne drži več »turbo« sloves zmogljivih, a potratnih in pri nizkih vrtljajih neodzivnih strojev.

Vbrizg goriva
Nič manj vidno vlogo ne predstavlja pri sodobnih motorjih vbrizg goriva, s katerim je bil sredi 80. let prejšnjega stoletja zamenjan uplinjač. Prvi sistemi so imeli mehansko, kasnejši pa elektronsko regulacijo za časovno in količinsko uravnavanje vbrizgavanja, s čimer so postali motorji bolj odzivni, manj potratni in zanesljivejši. Pomemben korak predstavlja še neposredno vbrizgavanje goriva, ki se je v množični obliki uveljavilo najprej v dirkalnih avtomobilih, nato pri dizlih in zadnja leta ponovno pri bencinskih strojih. Tako prvi kot drugi način vbrizgavanja krmili in podpira elektronika, brez katere ni modernega pogona.

Shujševalna kura
Pomemben razvojni mejnik predstavlja še težnja po nižji masi. Shujševalna kura se je najbolj dotaknila motornih blokov. Včasih so bili izdelani iz jekla, ki ga že lep čas nadomešča lažji, a strukturno manj čvrst aluminij. Z njegovo pomočjo se je teža  motorjev dobesedno prepolovila. Razvoju je sledilo krmiljenje ventilov. V zgodnji fazi je bila odmična gred nameščena v motorni blok. Zahteva po natančnejšem krmiljenju z večjo mero dinamične prilagodljivosti je prinesla njeno selitev v motorno glavo, kjer se že nekaj časa srečujemo večinoma z dvema gredema za ločeno pomikanje po dveh sesalnih in dveh izpušnih ventilov na valj.

Zaključna predstava
Manjka nam le še zadnji korak, ki bo predstavljal odskočno desko za upokojitev klasičnih motorjev z notranjim izgorevanjem. Kateri pogon bo igral tu glavno vlogo, je težko napovedati z veliko verjetnostjo. V prvi fazi bodo to verjetno hibridni pogoni, kjer gre ob težnji po zagotavljanju dobrih zmogljivosti in nizke porabe goriva za dopolnjevanje klasičnega bencinskega ali dizelskega stroja z dodatnim elektromotorjem. Še korak dlje predstavlja električni pogon, ki bo ob ustrezni zasnovi infrastrukture verjetno dokončno pokopal staro bencinsko in dizelsko klasiko. 


Pot, ki jo je prehodil avtomobilski motor v več kot 130 letih oziroma od rojstva Benzovega vozila Patent Motorwagen, predstavlja šolski primer evolucije majhnih korakov za doseganje višjih zmogljivosti, ekonomike in čistejšega ter tišjega delovanja.
 

Benzov Patent Motorwagen iz leta 1885 je poganjal enovaljni motor z manj kot eno konjsko močjo. Ford T, s katerim se je za človeštvo dejansko začel avtomobilizem, je imel 2,9-litrski bencinski štirivaljnik z 22 konjskimi silami. Današnji motorji so zaradi številnih izboljšav neprimerljivo močnejši, tišji, zanesljivejši in bolj ekonomični.

Ne spreglejte

28.5.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
7.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
28.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
1.2.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
29.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.1.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
17.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec

Prijavite se na novice in prihranite pri servisu vozila

Prijavite se na obveščanje o servisnih ugodnostih.