Avtomobilski menjalniki

Avtomobilski menjalniki predstavljajo v pogonski strukturi vmesni člen med motorjem in gnanimi kolesi. Glede na način delovanja ločimo ročne in samodejne menjalnike, čeprav obstajajo med prvimi in drugimi številne izvedbe.

Avtomobilski menjalniki

Avtomobilski menjalniki predstavljajo v pogonski strukturi vmesni člen med motorjem in gnanimi kolesi. Glede na način delovanja ločimo ročne in samodejne menjalnike, čeprav obstajajo med prvimi in drugimi številne izvedbe.

Menjalnik skrbi v avtomobilu za: spreminjanje števila motornih vrtljajev, spreminjanje in prenašanje vrtilnega momenta, prosti tek motorja med mirovanjem vozila in vožnjo naprej ter nazaj. Vse to lahko dosežemo z ročnim, samodejnim ali polsamodejnim menjalnikom. Prve oziroma ročne menjalnike, ki so v Evropi najbolj pogosti, delimo na istoosne (za pogon avtomobilov s spredaj postavljenim motorjem in pogonom zadnjih koles) in menjalnike z različnimi osmi oziroma dvema gredema. Slednji so namenjeni vozilom s spredaj nameščenim motorjem in prednjim pogonom ter vozilom z zadaj vgrajenim motorjem in zadnjim pogonom. Med značilnosti ročnih menjalnikov, v katerih dobimo ustrezna prestavna razmerja s pomočjo zobnikov različnih premerov, spada sinhronizacija. Vsako menjavo prestave spremlja na začetku drsno trenje sinhronskih obročev, ki omogočajo izenačevanje vrtljajev med gnanim in pogonskim zobnikom. 

Samodejni princip
Na drugačnih principih temelji delovanje samodejnih oziroma po domače avtomatskih menjalnikov z mehansko-hidravličnim ali elektronsko-hidravličnim krmiljenjem, ki so izdelani iz treh glavnih sklopov. Prvega predstavlja hidrodinamični pretvornik vrtilnega momenta, ki deluje pri speljevanju kot sklopka, v prestavnem območju pa povečuje moment. Potem so tu še planetna gonila, ki vplivajo na spreminjanje vrtilnega momenta in števila vrtljajev ter omogočajo preklop menjalnika v vzvratno vožnjo. Ustrezen časovni potek samodejnih preklopov v višjo ali nižjo prestavo pa ima na skrbi krmiljenje, ki je pri starejših menjalnikih izvedeno z mehansko-hidravličnimi povezavami in pri modernih s pomočjo elektronike. Ta nadzoruje in beleži vse pomembnejše parametre, kot so: položaj plinske lopute, smer vožnje, naklon avtomobila in recimo hitrost pritiska na plin. Vse to predstavlja osnovo za določanje kdaj in kako naj menjalnik prestavlja. Pri modernejših tipih avtomatskih menjalnikov skrbi elektronika še za prilagajanje voznikovemu stilu vožnje – pri hitrejših in bolj agresivnih pritiskih na plin prihaja do prestavljanja v višje prestave pri višjih vrtljajih, pri umirjenem pritiskanju plina pri nižjih vrtljajih. Da lahko vožnja s samodejnim menjalnikom v določenih pogledih spominja na dinamiko ročnih menjalnikov, so lahko samodejni menjalniki opremljeni z obvolanskima ročicama oziroma stikaloma za ročno izbiro želene prestave.

Brezstopenjska avtomatika
Med manj tržno razširjene samodejne menjalnike spadajo brezstopenjski avtomatski menjalniki z jermenskim pogonom in večinoma komercialno oznako CVT. Pri njih poteka brezstopenjski prenos motornega momenta na pogonski kolesi oziroma kolesa prek dveh stožcev in jeklenega jermena z drsnimi potisnimi členi. Pogonsko stran teh menjalnikov tvori planetno gonilo z lamelnima sklopkama (za vožnjo naprej in nazaj) ter pomičen primaren kolut v obliki stožca. Prenos sil k sekundarnemu stožčastemu kolutu poteka prek jermena z jeklenimi potisnimi členi. Spreminjanje prestavnega razmerja pa izvajata tlačna valja, ki premikata vsak po eno polovico stožčastega koluta navznoter ali navzven, s čimer se veča ali manjša premer naleganja jeklenega jermena na boke kolutov. Slednje pomeni, da dosežemo najvišje prestavno razmerje, ko prijema jermen na najmanjšem polmeru primarnega koluta in na največjem polmeru sekundarnega koluta. Krmiljenje menjalnika izvaja elektronika (nekoč hidravlika), ki skrbi za samodejno ali ročno prestavljanje po vnaprej določenih prestavnih razmerjih.

Robotiziran menjalnik
Omeniti velja še robotizirane oziroma sekvenčne menjalnike, ki jih poznamo pod številnimi komercialnimi oznakami. V tem primeru gre za klasične ročne menjalnike, kjer opravlja pomikanje sklopke in zobnikov električno-hidravlični sistem. Temu lahko ukazuje voznik s pomiki prestavne ročice ali ob volan vgrajenih vzvodov ali gumbov. Tovrstni menjalnik delujejo hkrati povsem samodejno, kjer določa optimalen trenutek menjave prestavnega razmerja elektronika. Najbolj čislani med sekvenčnimi oziroma robotiziranimi menjalniki so takšni z dvema sklopkama. V tem primeru je delovanje menjalnika bolj uglašeno, udobno in večinoma hitro.

Morebitne težave
Življenjska doba menjalnika je v osnovi, če ne gre za zlorabo v smislu športne vožnje ali preobremenjevanja z vleko priklopnih vozil, vsaj tako dolga kot je dolga življenjska doba motorja. Vzdrževanje menjalnikov je ob tem večinoma omejeno le na občasno menjavo mazalnega olja. Večje razlike nastopajo pri okvarah, kjer so popravila vseh tipov menjalnikov večinoma draga in tehnično zahtevna. Pri okvarah se posledično večina serviserjev odloči za menjavo pokvarjenega menjalnika z novim ali obnovljenim.

Samodejni menjalniki, naj gre za klasično hidravlične ali robotizirane, postajajo zadnja leta vse bolj priljubljeni tudi na tradicionalno bolj ročnim menjalnikom naklonjenemu evropskemu trgu.

Avtomobilski menjalniki predstavljajo v pogonski strukturi vmesni člen med motorjem in gnanimi kolesi. Glede na način delovanja ločimo ročne in samodejne menjalnike, čeprav obstajajo med prvimi in drugimi številne izvedbe.

Ne spreglejte

28.5.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
7.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
28.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.2.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
1.2.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
29.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec
19.1.2018
Avtor: Roland Stepan dipl.ing.str.
17.1.2018
Avtor: Bruno Kuzmin, svetovalec

Prijavite se na novice in prihranite pri servisu vozila

Prijavite se na obveščanje o servisnih ugodnostih.